Žirija za Borštnikov prstan

PETRA VIDALI
Kritičarka, publicistka in urednica Petra Vidali je med študijem primerjalne književnosti in sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti delovala kot gledališka kritičarka in urednica kulture študentskega in akademskega časopisa Katedra. Po diplomi je sodelovala z različnimi strokovnimi revijami in bila članica uredniškega odbora revije Literatura. Po zaposlitvi pri dnevniku Večer (od leta 1999) se posveča predvsem refleksiji gledališke in literarne umetnosti, od leta 2009 je urednica Večerove kulture redakcije. Bila je članica žirij več literarnih nagrad (večernica, Rožančeva nagrada, Veronikina nagrada, Prešernov sklad), gledaliških nagrad (Festival Borštnikovo srečanje, Festival komornega gledališča, Bienale lutkovnih ustvarjalcev) in članica upravnega odbora Prešernovega sklada. Za svoje delo je prejela Stritarjevo nagrado za kritiko (1999) in Glazerjevo listino (2004). Med letoma 2004 in 2014 je pri založbi Litera urejala zbirko sodobne prevodne proze Babilon. Bila je selektorica tekmovalnega programa 51. in 52. Festivala Borštnikovo srečanje.
 

MOJCA JAN ZORAN
Gledališka kritičarka, teoretičarka, esejistka, kustosinja in avtorica radijskih dram Mojca Jan Zoran (r. 1964) je diplomirana filozofinja in literarna komparativistka ter magistra filozofije in specialistka menedžmenta. Delovala je kot samozaposlena na področju kulture, bila zaposlena na Ministrstvu za kulturo RS kot strokovna svetovalka za uprizoritvene umetnosti ter sistemske zadeve na področju kulture. Od avgusta 2014 je direktorica Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI). Ustvarila je več deset radijskih dram, objavila več kot sto recenzij gledaliških predstav, več strokovnih razprav in esejev o gledališču ter deluje kot kustosinja in soavtorica muzejskih razstav. Sodelovala je v žirijah slovenskih in mednarodnih gledaliških festivalov in bila selektorica več lutkovnih festivalov. 
 

MATJAŽ ZUPANČIČ
Gledališki režiser in dramatik Matjaž Zupančič je po diplomi iz režije na UL AGRFT nadaljeval študij v Londonu v okviru programov British Theatre Association. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil Eksperimentalno gledališče Glej. Osnova njegovega umetniškega opusa so gledališke režije, ki jih povezuje z dramskim pisanjem. Je eden najpogosteje uprizarjanih slovenskih dramatikov v tujini, z režijami lastnih del in besedil drugih avtorjev pa mu je uspel prodor na pomembne evropske gledališke odre in festivale (Bonnski bienale, Festival Avignon, Inštitut sodobnih umetnosti v Londonu, Cameri Theater v Tel-Avivum Ex Ponto, Sterijevo gledališče v Novem Sadu idr.). Za svoje delo je prejel številne državne in mednarodne nagrade in priznanja, med drugim je tudi petkratni dobitnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo na Tednu slovenske drame. Je redni profesor za gledališko režijo na UL AGRFT. 

MARINKA POŠTRAK
Marinka Poštrak je študirala dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Že med študijem se je posvečala gledališki kritiki, esejistiki in refleksiji pri revijah Tribuna in Mladina. Prvo prelomnico v njeni karieri predstavlja ustvarjalno delo v Eksperimentalnem gledališču Glej, ki se mu je pridružila na povabilo Matjaža Zupančiča. Kot dramaturginja je sodelovala s številnimi uglednimi režiserji, poleg Zupančiča z Miletom Korunom, Eduardom Milerjem, Martinom Kušejem, Vitom Tauferjem, Matejo Koležnik, Ivico Buljanom, Oliverjem Frljićem, Jernejem Lorencijem idr. Med letoma 1990 in 1997 je bila dramaturginja v SLG Celje, od decembra 1998 pa deluje kot umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj. Leta 2000 je prejela Grün-Filipičevo nagrado za dramaturgije v predstavah Eduarda Milerja in Vita Tauferja, leta 2012 pa veliki bršljanov venec Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo na področju dramaturgije ter za ustvarjalno, prodorno in inovativno oblikovanje umetniškega programa Prešernovega gledališča Kranj in Tedna slovenske drame. Leta 2014 je na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje prejela tudi nagrado za umetniško vodstvo predstave 25.671 v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in režiji Oliverja Frljića. 

PETER BOŠTJANČIČ
Peter Boštjančič (r. 1952 v Mariboru) je po maturi na II. gimnaziji Maribor najprej študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa se je posvetil študiju dramske igre na UL AGRFT, kjer je leta 1976 diplomiral v predstavi Ozri se v gnevu pod mentorskim vodstvom Franceta Jamnika. Za vlogo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Igralski debi je v istem letu doživel na odru SNG Maribor z vlogo Tanaska v uprizoritvi Simovićevega Čudeža v Šarganu. Sedemnajst let je bil zaposlen v SLG Celje, sodeloval pa je tudi s PDG Nova Gorica, PDG Kranj, Gledališčem Pekarna idr. Od leta 1997 pa vse do upokojitve je bil član igralskega ansambla Drame SNG Maribor. Kot vsestranski karakterni igralec širokega ekspresivnega razpona je posegal po najvidnejših vlogah klasičnega in sodobnega gledališča, igral pa je tudi v številnih slovenskih filmih, med drugim je bil Emil v filmu Trije prispevki k slovenski blaznosti v režiji Borisa Jurjaševiča, Jože v filmu Brezno v režiji Igorja Šmida in Laco v filmu Ljubezni Blanke Kolak prav tako v režiji Borisa Jurjaševiča. V TV-filmu Poletna idila režiserja Tuga Štiglica je igral Trstenjaka, bil je Jakobus Gallus v istoimenski TV-nadaljevanki v režiji Frana Žižka. Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Prejel je vrsto pomembnih nagrad, med drugimi več Borštnikovih, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1982), nagrado Prešernovega sklada (1988), Glazerjevo listino (2007), zlato plaketo Zveze kulturnih društev Slovenije (2009), odličje Marija Vera (2017) ter Borštnikov prstan (2020) za izjemne umetniške dosežke in življenjski igralski opus.